Zgodovina Ljubljanske Opere



Od srede 17. do srede 19. stoletja so na slovenskem operne igre uprizarjali Italijani in Nemci; sprva sicer to še niso bile cisto prave opere, temvec bolj nekakšne igre s petjem. Slovenski ustvarjalci so šele po letu 1848 zaceli uprizarjati prve glasbene igre. Leta 1867 so ustanovili prvo šolo za igralce in pevce, vendar še niso izvajali pravih oper. Prvo opero so uprizorili šele leta 1889 in sicer enodejanko V vodnjaku (V. Blodek). Kakovost glasbenih predstav se je nato zacela približevati kakovosti nemških.
Od srede 17. do srede 19. stoletja so na slovenskem operne igre uprizarjali Italijani in Nemci; sprva sicer to še niso bile cisto prave opere, temvec bolj nekakšne igre s petjem. Slovenski ustvarjalci so šele po letu 1848 zaceli uprizarjati prve glasbene igre. Leta 1867 so ustanovili prvo šolo za igralce in pevce, vendar še niso izvajali pravih oper. Prvo opero so uprizorili šele leta 1889 in sicer enodejanko V vodnjaku (V. Blodek). Kakovost glasbenih predstav se je nato zacela približevati kakovosti nemških.

Leta 1892 so postavili novo Deželno gledališce, današnjo Opero. Zgrajena je bila v neorenesancnem slogu. Stavbo sta projektirala arhitekta Hrasky in Hruby. V timpanonu nad glavnim vhodom in v nišah nad njim so postavljeni kipi kiparja Alojzija Gangla. Takrat je zacela delovati tudi slovenska Opera pod okriljem Deželnega gledališca. Dobili so stalne dirigente, soliste in zbor, medtem ko so se orkestri menjavali do leta 1908, ko so ustanovili Slovensko Filharmonijo; od takrat so igrali clani tega orkstra. Uprizarjali so vecino pomembnejših tujih in domacih oper.

Leta 1918 so dobili tudi lasten orkester in balet. Takrat so izvajali vecinoma francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih operah. Po letu 1925 so povecali orkester in pomladili zbor, ki so ga po tem sestavljali vecinoma slovenski pevci. V Operi so nastopali tuji in vedno številnejši slovenski pevci solisti. V Ljubljani sta zacela nastopati tudi znamenita Zinka Kunc-Milanov in Anton Dermota. Po drugi svetovni vojni se je ljubljanska Opera hitro razvijala, niso vec izvajali operet, ki so jih izvajali predvsem zaradi zaslužka, obisk pa se je zelo povecal. Ljubljanska Opera je tudi gostovala po številnih festivalih po Evropi. Po vojni so zaceli svojo umetniško pot številni izvrstni solisticni izvajalci, kot so bili v prvem obdobju Miro Brajnik, Rudolf Francl, Vilma Bukovec, Nada Vidmar…, ki so mocno vplivali na vzpon ljubljanske Opere. V sedemdesetih letih so v ansmbel vstopili Olga Gracelj, Franc Javornik, Ferdinand Radovan, Ženi Živkova…, v zadnjem obdobju pa še Janez Lotric, Milena Moraca, Norina Radovan… Takoj po 2. svetovni vojni so igrali številne slovenske opere, tujih sodobnih pa sprva niso marali, kasneje pa so kmalu igrali tudi te.

Po letu 1980 se je položaj slovenske Opere poslabšal in številni mladi, izvrstni slovenski pevci so zaceli odhajati v tujino.

Trenutni umetniški vodja je Borut Smrekar, stalni dirigenti pa Marko Gašperšic, Igor Švara, Loris Voltolini. Zboru dirigira Kristijan Ukmar.